MOTNJE AVTISTIČNEGA SPEKTRA

 

 

 

Pojav avtizem izvira iz grške besede »autos«, kar pomeni sam, lasten, vsebinsko pa vase usmerjen. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej prevladuje dimenzionalni pogled na avtizem, govorimo o spektroavtistični motnji. Motnja avtističnega spektra (MAS) je izraz, ki v svojem širšem pomenu zajema avtizem, Aspergerjev sindrom, pervazivno razvojno motnjo, sindrom patološkega izogibanja zahtevam in semantično-pragmatično motnjo. Spektroavtistične motnje so kompleksne razvojne motnje, ki se kažejo predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije in imaginacije.

 

Znanstveniki še vedno raziskujejo vzroke za nastanek avtizma. Mnogi strokovnjaki pa menijo, da vzrok avtizma ni posledica enega samega dejavnika, temveč medsebojno vplivanje več dejavnikov. Avtizem je nekoč veljal za redko motnjo, v zadnjih desetih letih pa se je število oseb z MAS drastično povečalo po celem svetu. Pogostost je 6 oseb z MAS na 1000 ljudi, tako v Evropi kot tudi v ZDA. Motnja je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah, razmerje bi naj bilo 4-5:1.

 

Starši lahko že zelo zgodaj posumijo pri otroku, da gre za avtizem. Nenavadne in nepričakovane vedenjske vzorce lahko opazijo že pri dojenčku. Na primer: otrok ne usmerja pozornosti na svoje skrbnike, ne odziva se na svoje ime, ni skupne pozornosti, več interesa kaže na predmete kot na ljudi, nima socialnega nasmeha, tudi pri razvoju govora prihaja do zaostanka ali pa se govor sploh ne razvije. Lahko, da pri otroku pride celo do regresije, opuščanja nekaterih besed, ki jih je otrok že govoril. Pogosto otroci z avtizmom ponavljajo določene besede, morda celo cele fraze, ki jih na primer slišijo v risanki. Večina otrok z avtizmom ima težave s prilagajanjem spremembam, predpostavljanjem, ne znajo se postaviti v položaj drugega. Poleg vsega naštetega pa imajo skoraj vsi otroci z avtizmom še težave na področju senzorne disfunkcije. Ni pa nujno, da se pojavijo vsi našteti znaki. Nekatere osebe z MAS vzpostavljajo očesni kontakt, izkazujejo naklonjenost, uporabljajo socialni nasmeh in tudi pokažejo veliko čustev.

 

 

Največ težav na teh področjih:

Težave s socialno komunikacijo

Razvoj verbalne in neverbalne komunikacije je v zaostanku, pri določenih otrocih je govor lahko tudi popolnoma odsoten. Težave imajo pri izražanju svojih potreb, nenehno ponavljajo določene glasove, besede ali fraze, izogibajo se očesnemu stiku, ne prakticirajo iger posnemanja, nenavadno odreagirajo na zvoke, vonje ipd. in se ne odzivajo na druge, ki želijo z njimi vzpostaviti komunikacijo. Mnogi med njimi zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo. Največkrat težko uporabljajo in razumejo obrazno mimiko in intonacijo glasu, šale in sarkazem, pogoste fraze in izreke.

Težave s socialno interakcijo

Značilnost avtizma je tudi pomanjkanje zanimanja za socialno okolje, nezanimanje za igro z ostalimi in odmaknjenost v svoj svet. Otroci imajo težave pri izražanju in prepoznavanju čustev pri sebi in drugih, pogosto zavračajo nežnosti, kot so objemanje, božanje ipd., ne zmorejo sklepati prijateljstev ali razumeti, kaj drugi mislijo. Težave na področju socialne interakcije pomenijo tudi, da imajo ljudje z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo. ¨ Druženje ni nekaj samoumevnega – teh veščin se moramo naučiti. “

Težave na področju fleksibilnosti mišljenja

Fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje drugih ljudi, osmislimo stvari, vedenja, dogodke ter da si lahko predstavljamo in predvidimo situacije izven naše vsakodnevne rutine. Ljudje z avtizmom imajo težave pri: razumevanju in tolmačenju misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi, predvidevanju, kaj se bo ali kaj bi se lahko zgodilo. Prav tako ne razumejo koncepta nevarnosti, težave imajo pri spremembah in načrtovanju prihodnjih dejanj in pri soočanju z novo in neznano situacijo.

V zadnjih deseti letih so nove slikovne tehnike omogočile vrsto dokazov o spremenjenih nevroanatomskih značilnostih možganov otrok z avtizmom. Pri merjenju možganske aktivnosti pa se je pokazalo, da tudi ta odstopa od normalnega možganskega delovanja, bodisi v povišani ali znižani možganski aktivnosti (včasih pa celo oboje). Vzorec možganske aktivnosti lahko zelo variira, zato je za pravilno zdravljenje še toliko bolj pomembno, da se opravi brain map in se ¨pogleda¨ v možgane.

Vzorec zvišane možganske aktivnosti

 

Zvišana možganska aktivnost v predelu cingulate gyrus in prefrontalnem korteksu korelira s simptomi: ponavljajoč govor in vedenje, obtičanje v mislih in težave s prilagajanjem spremembam. Vzorec »ring of fire«, kjer gre za zvišano možgansko aktivnost po celotnih možganih pa korelira z nestabilnim razpoloženjem, čustvenimi ¨padci¨ in anksioznostjo.

Vzorec znižane možganske aktivnosti

 

Znižana aktivnost v cerebelumu korelira s simptomi zmanjšane motorične sposobnosti in učnimi problemi. Znižana aktivnost v zadnjem in temporalnem predelu možganov pa s problemi s komunikacijo, senzomotoriko in z abstraktnim mišljenjem. Znižana možganska aktivnost je lahko tudi posledica toksinov ali kot posledica možganske poškodbe.